Izdelava spletnih strani in vidnost strani v brkalnikih

Izdelava spletnih strani je ključnega pomena, če želimo biti prepoznavni v današnjem, tehnološko naprednem svetu. Ker je svetovni splet dosegljiv tako rekoč kjerkoli, je izdelava spletnih strani skoraj nuja, če želimo biti prepoznavni in si pridobiti nove stranke. Svetujemo, da naj bo izdelava spletnih strani vaša prioriteta in da se o sami vsebini in izgledu pogovorite tako z izdelovalcem, kot tudi z oblikovalcem.

Pri izdelava spletnih strani je pomembno predvsem to, da so ključni podatki vidni in hitro dostopni, saj se s številom klikom, ki so potrebni, da uporabnik pride do informacije, število uporabnikov svetovnega spleta, ki bo vašo spletno stran obiskalo, nižje. Pomembno je, da ko bo izdelava spletnih strani zaključena preverite, če so ključni podatki, vidni že na vhodni strani. V nasprotnem primeru se pogovorite še z nekom, ki mu izdelava spletnih strani ni tuja, saj vam bo le-ta lahko še dodatno svetoval in predlagal nove rešitve.

Odškodnina za padec na pločniku Ob snežnih padavinah in poledici vsako zimo poslušamo o tem, da se je povečalo število padcev in s tem tudi poškodb, ki jih oskrbijo na urgenci. Letos je padec doletel tudi mojo mami, ki ima 68 let – zdrsnilo ji je na pločniku v mestu, torej na javni površini. Padec se je pripetil popoldne, torej takrat, ko bi morala komunala za pločnike po mojem mnenju že zdavnaj poskrbeti, zato sem se odločila, da je edino možno plačilo za malomarnost odškodnina. Mama je utrpela zlom desnega zapestja, ki je za starejšega človeka še posebej neprijeten. Sprva se ji odškodnina ni zdela primerna, a ko je zaradi roke v mavcu potrebovala pomoč, ki smo jo seveda morali plačati, se je z njo strinjala. Tako smo pri podjetju, ki se ukvarja z odškodninami vložili vse papirje o dogodku, zdaj pa čakamo, da se nam bo vsaj nekaj nastalih stroškov povrnilo. Več »

Stalno bivališče in osebni stečaj Sin, ki se je ukvarjal s krovstvom, se je zaradi množice dolgov odločil za osebni stečaj. Kljub temu, da sin že več let ne živi več doma, je imel tako stalno bivališče kot obrt ves čas prijavljeno na naslovu, kjer živiva samo midva z možem. In tako se je vse skupaj precej zapletlo – v najin nabiralnik so pričele najprej hoditi izvršbe, nato rubežniki, in nazadnje je prišlo celo tako daleč, da sva z možem morala vložiti zahtevo po ugotavljanju stalnega bivališča sina – le tako bova lahko dokazala, de dejansko ne živi pri naju in imetje v hiši ni njegovo. Seveda razumem, da osebni stečaj za sina ni prijeten postopek, a hkrati me je precej strah, da bi njegovi dolgovi nazadnje vplivali tudi na imetje naju z možem. Več »

Prisilna poravnava – kako poteka poslovanje podjetja? Prisilna poravnava je namenjena finančni sanaciji oziroma preoblikovanju dolgov. V njej se upoštevajo vse terjatve oziroma dolgovi, ki so nastali pred začetkom postopka, ne glede na to, ali je upnik terjatev prijavil ali ne. Prisilna poravnava želi podjetju zagotoviti nadaljevanje poslovanja, kar pa nikakor ne pomeni, da se dolgovi kar odpišejo, podjetje pa lahko v nadaljnje posluje, kakor želi, saj bi bili upniki s tem prekomerno oškodovani. V času poravnave lahko zato podjetje opravlja zgolj tekoče posle, ne more pa razpolagati s svojim premoženjem ali najemati posojil. Upravitelj o prisilni poravnavi obvesti tudi banke, pri katerih ima dolžnik svoje račune, saj te v tem času ne smejo izvajati izvršb, poskrbijo pa lahko zgolj za plačila, za katera poda soglasje upravitelj. Več »

Stečaj – prijave terjatev Kadar privedejo dolgovi podjetje v stečaj, morajo upniki svoje terjatve prijaviti v stečajni postopek. Stečaj namreč pomeni oblikovanje stečajne mase, ki jo predstavlja vse imetje podjetja v stečajnem postopku, in s prodajo katere se bo poplačalo upnike. S tem bo podjetje v stečaju tudi prenehalo obstajati. Upniki se lahko o pričetku stečajnega postopka seznanijo preko spletne strani AJPESa, nato pa imajo en mesec časa, da prijavijo svoje terjatve, za kar je možno uporabiti kar obrazce, ki so dostopni na spletu. Prijaviti je treba višino glavnice posamezne terjatve (ter podati podlago za terjatev), hkrati pa lahko podajo tudi prijavo morebitnih stroškov, ki so nastali pri tem, ter zahtevajo tudi zakonsko predpisane obresti na znesek glavnice. Glede vseh prijavljenih terjatev, ki so bile vložene pravočasno, se mora stečajni upravitelj izraziti v roku enega meseca. Več »

Posmehovanje v službi – mobing Pred kratkim smo v službi (delam v proizvodnji) dobili novega šefa, ki je bil k nam premeščen iz drugega delovnega mesta. Gre za osebo, ki je po mojem mnenju motena in izvaja mobing nad nekaterimi delavkami v proizvodnji. To se dogaja kakšnih 5 tednov, torej menda premalo, da bi dejansko veljalo za mobing. In ker drugače ne gre, smo zaposlene sestavile anonimno pismo z opisom njegovih dejanj, ki smo ga poslale v pravno službo podjetja, ter zagrozile, da bomo sicer prijavile mobing. Za kaj gre? Pri eni od delavk gre za neprimeren odnos do njene narodnosti, iz katere se šef stalno norčuje, hkrati pa namiguje na spolnost. Pri drugi gre ravno tako za norčevanje iz narodnosti, pri čemer rad poudarja, da za to narodnost velja slabši »umski potencial«. Več »

Neplačniki študentom Vse več je študentov, ki si lahko študij privoščijo le, če poleg učenja poskrbijo tudi za delo preko študentskega servisa, zato je precej žalostno slišati, da so tudi med podjetji, ki sodelujejo s študentskimi servisi, neplačniki. Tako študentje ostanejo brez zasluženega denarja, s čimer je pogosto ogrožena tudi njihova prihodnost. Da bi se pred neplačniki ubranili oziroma jih lažje prisilili k plačilu, so študentski servisi tudi na spletu objavili seznam tistih, ki so neplačniki – natančneje seznam tistih podjetij, ki s plačilom zamujajo več kot dva meseca. Objava je namenjena temu, da se tako študentje kot drugi pogodbeni izvajalci del ne bi več odločali za sodelovanje z njimi, a tisti, ki so z njimi sodelovali v preteklosti, lahko hitro opazijo še večjo težavo – spisek tudi jasno pove, katera od teh podjetij so v postopku stečaja, kar pomeni, da bo do plačila za delo izjemno težko priti. Več »

Rubež snahinega avtomobila?! Pred leti sem bil na poti v tujini in po tem sem dobil neprimerno visok račun za plačilo telekomunikacijskih storitev, na kar sem se pritožil, a je mobilni operater vztrajal, da ga poplačam. Sledila so leta pregovarjanj, postopkov, prošenj, dokazovanj in podobno, nazadnje pa me je doletel rubež. Še vedno seveda nisem pripravljen plačati nekaj, kar mi je bilo krivično zaračunano, zato sem se izvršitelju postavil po robu, na kar se je ta odločil, da bo zasegel avtomobil, ki je stal pred hišo – čeprav ta sploh ni bil moj, temveč je pripadal sinovi ženi! Rekel sem, da avto ni moj, a izvršitelj je dejal, da lahko z moje posesti odpelje kar koli, lahko pa dokažem, da avto ni moj. Zahteval je prometno dovoljenje, ki pa mu ga snaha seveda ni želela izročiti. Poklicali smo policijo, ki je preverila lastništvo, in tako je njen avtomobil ostal – seveda pa sem precej zgrožen, kako v naši državi poteka rubež in kako samovoljni so lahko izvršitelji. Več »

Ločitev in preživljanje partnerja Slišala sem že zgodbe o tem, da je ločitev lahko precejšnje finančno breme, saj ni potrebno plačevati preživnino zgolj za otroke, temveč tudi za bivšega partnerja, če ta nima svojih sredstev za preživljanje – tako naj bi tudi moja znanka dosegla, da jo je bivši mož vzdrževal še dve leti po tistem, ko je bila ločitev že uradna. Takšna odločitev sodišča pa seveda ni avtomatična. V znankinem primeru je bila možna zgolj zato, ker je bila gospa ves čas zakona, torej preko deset let, vzdrževan družinski član, torej gospodinja, ki je skrbela za doma in oba otroka, medtem, ko je njen bivši mož skrbel za preživljanje. Po ločitvi, ki jo je zahteval mož, ker je našel novo partnerico, je bila še dolgo brez službe, zato je moral bivši mož skrbeti tudi zanjo – a zgodba bi bila drugačna, če bi ločitev zahtevala ona, ker bi bila želja po novem partnerju njena. Več »

Mediacija – hitra rešitev dolgoletnega spora Ko sem se pred petnajstimi leti preselila k možu oziroma v mansardno stanovanje v hiši njegovih staršev, so bili ti v sporu s sosedo, ki si je preko njihove parcele vozila drva. Spor se je vsako leto zaostroval, tako na sodišču kot v realnem življenju, tako da se s sosedo niti pozdravljali niso. In ker rešitve na sodišču niso dosegli celih petnajst let, saj se je vedno kdo pritožil oziroma vložil novo tožbo, je sodišče nazadnje predlagalo mediacijo. Mediacija se mi je sprva zdela nenavadna – le kako naj reši spor, ki ga petnajst let ni moglo niti sodišče? A bila sem prijetno presenečena. Kljub temu, da so bili na mediaciji prisotni tudi odvetniki obeh strani, so se ti menda nekoliko umaknili ter mediatorju pustili, da vodi obe strani, ju posluša, predlaga rešitve, pojasnjuje in oboje sprašuje za mnenje. Izzid: dogovor, dosežen po le štirih urah pri mediatorju! To gotovo dokazuje, da je mediacija možna tudi takrat, ko je spor dolgotrajen in, ko rešitve nihče več ne pričakuje. Več »

Stran 1 / 2 Stran: