Predgovor
Bivališče. Dom. Vsako živo bitje ga ima.
Kakršnokoli je, je to njegov življenjski prostor.
Človek od nekdaj hrepeni po lepšem, boljšem,
udobnejšem življenju in bivanju. Skozi mnoga
tisočletja si je nabiral izkušnje pri gradnji doma.
Bolj kot je pri tem početju sodeloval z naravo,
jo opazoval in sledil zakonitostim prostora, bolj
trden, varen in zdrav je bil njegov dom. Delovanje
v nasprotju z naravo se mu je slej ko prej kruto
maščevalo. Tudi z izgubo doma. Živali, ki še danes
živijo v naravnem okolju, imajo ohranjen nagon
in intuitivno vedo, kje je dobro mesto za njih. Pri
večini ljudi je ta sposobnost izrinjena iz zavesti.
Zakoni narave pa obstajajo in delujejo tudi danes.
Zavemo se jih, ko se odražajo bodisi skozi vodne
ujme, plazove in druge naravne pojave ali pa, ko
zbolimo in za to ne najdemo vzroka.
Človek svojo identiteto dokazuje z osebnim
dokumentom. Identiteta regije / pokrajine se med
drugim kaže tudi v njeni arhitekturni podobi. Z
identiteto je podobno kot z obleko: kadar je ta
skladna z našo notranjo resnico, izraža človeka
takšnega, kot je. Kadar pa te skladnosti ni, naša
zunanja podoba kaže to, kar v resnici nismo. Gre
torej za odnos med resnico in zavestjo. Slednja
vključuje tudi zavedanje o svojih koreninah.
Drevesa se s svojo velikostjo, obliko in drugimi
značilnostmi prilagodijo zakonitostim prostora,
kjer poženejo svoje korenine. Od tega je odvisno
njihovo življenje in zdravje. Določena drevesa
rastejo samo na določenih območjih. Na drugih
območjih, kamor jih človek s svojim posegom v
naravna dogajanja umetno naseli, so tujek.
Evolucijska dogajanja na področju arhitekture
so močna in vsakokrat odražajo duha novega
časa. Dogajajo se in se bodo tudi v prihodnje. Pa
vendar si arhitekturne prepoznavnosti Irske ne
moremo predstavljati brez njihovih majhnih, ličnih
in tudi slikovitih hiš. Ko pomislimo na Bavarsko,
se spomnimo na njihov slog v arhitekturi. Kraške
hiše so prav gotovo pravo nasprotje panonskih hiš.
Žal pa so po prečudoviti slovenski deželi posejani
objekti, ki kažejo podobo, prinešeno bogsigavedi
od kod. Tujki, brez korenin na tem koščku zemlje,
izpodrinjajo oblike in materiale pri gradnji hiš,
ki imajo tradicijo in svojo “domovinsko pravico”
na tem delu zemlje. Ko se v sivini preteklosti
izgubljajo podobe tradicionalnih hiš, skupaj z njimi
tonejo v pozabo tudi vsa dragocena znanja, ki
jih je človeštvo pridobivalo skozi mnoge rodove!
Prav ta znanja pa bi v prihodnosti lahko bila sila
pomembna za preživetje človeka. Kajti vsak razvoj
ima svoj vzpon, vrh in padec. Vsak padec nas
vedno znova trešči na zemljo, nazaj k bistvu, h
koreninam. Takrat iščemo vedenja, ki se jih prej
nismo niti hoteli zavedati ali pa smo jih označili za
primitivna, staromodna in še kakšna.
Koroška s svojo arhitekturno podobo ni izjema
v slovenskem prostoru. Tudi tu se dogajajo tako
pozitivne kot negativne stvari.
Žal slednje prevladujejo. Tega so se zavedli prebivalci in v sklopu
priprave dokumentov za razvoj podeželja do leta
2013 predlagali, da se na tem področju nekaj
ukrene. Na te pobude smo odreagirali v LAS MDD
(Lokalna akcijska skupina Mislinjske in Dravske
doline), zadrugi za razvoj podeželja. Že v svoj prvi
letni načrt smo vključili projekt IDENTITETA HIŠ NA
KOROŠKEM.
Za strokovno prepoznavo identitetnih podrobnosti
koroških hiš in pripravo ustreznih podlag za
prihodnje snovanje načrtov sodobnih, okolju
prijaznih koroških hiš smo z ekipo s Fakultete za
arhitekturo Univerze v Ljubljani dobili vrhunsko
zasedbo.
Hvala vsem članom projektne skupine, ki ste nas
pod taktirko dr. Žive Deu s Fakultete za arhitekturo
povedli h koreninam identitete koroških hiš ter nam
pripravili “seme”, ki odraža našo, koroško resnico!
Iskrena zahvala tudi vsem ostalim strokovnjakom
in prebivalcem Koroške, ki ste bili pripravljeni svoja
znanja in vedenja predati sedanjim in bodočim
urbanistom, arhitektom ter graditeljem. Vgrajena
so v mozaik Identitete hiš na Koroškem, zapisan in
narisan v tej strokovni publikaciji.
V LAS MDD želimo na podlagi tega in naslednjega
projekta (Katalog sodobnih, okolju prijaznih
koroških hiš) biti dejavni pri oživljanju identitete
v koroški arhitekturi, ohranjanju znanj, ki
so lahko podlaga za nova delovna mesta in
tudi ozaveščanju javnosti o pomenu gradnje
objektov, ki s svojo podobo izražajo prvobitnost
in pripadnost Koroški. Želimo ohraniti tudi
neprecenljiva znanja o učinkih gradnje v skladu z
zakonitostmi narave!
Na podlagi strokovnega dela, predstavljenega v tej
publikaciji in zaradi izraženega hotenja Korošcev
ter poslanstva, ki smo si ga v LAS MDD zastavili,
se s to in naslednjo publikacijo naše delo pri
prenosu strokovnih podlag v prakso šele začenja!
Naj ta “semena” vzklijejo – na koroški zemlji!
Alan Bukovnik
Projekt “Identiteta koroških hiš” je bil vključen v
Letni izvedbeni načrt LAS MDD z. b. o. za leto
2008. Projekt je bil sofinanciran iz sredstev za
izvajanje pristopa LEADER na območju Mislinjske
in Dravske doline, ki jih združujejo občine na tem
območju: Dravograd, Mislinja, Muta, Podvelka,
Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Slovenj
Gradec in Vuzenica ter Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano R Slovenije (4. os –
LEADER).