IDENTITETA HIŠ NA KOROŠKEM

Udeleženci raznovrstnih razprav o okolju in razvoju vedno znova opozarjajo na nujnost preusmeritve od sedanjega načina življenja, ki je za okolje uničujoče, k načinu, s katerim bomo zadovoljili osnovne potrebe ljudi po vsem svetu, ne da bi pri tem z izčrpavanjem življenjskih združb in neživega okolja povzročali samouničenje (Plut, 2004). Z izdelanimi

razvojnimi in okoljskimi analizami je že bilo dokazano, da za dvig kakovosti bivanja na planetu Zemlja niso dovolj samo zdravi naravni viri, ampak tudi ohranjena in ustvarjena ozemeljska raznovrstnost, ki se v vedno močnejšem povezovanju svetovnih prostorov (pretok ljudi, dobrin in idej) nevarno izgublja. Okoljsko ozaveščena Evropska unija zato podpira sprejete usmeritve okoljevarčnega razvoja, v katerem je izpostavljena vizija sodobnega in naprednega razvoja grajenih struktur, ki temelji na prenovi obstoječega (ponovna uporaba, reciklaža materialov) in gradnji novega na način, ki varuje naravne vire in ne briše ozemeljske raznovrstnosti. Med elementi, ki oblikujejo ozemeljsko raznovrstnost, so poleg geomorfoloških, hidrografskih in vegetacijskih tudi grajene strukture, in sicer takšne, ki izražajo izvorno vezanost na določeno ozemlje in ga razpoznavno določajo. Tem razpoznavnim značilnostim ozemlja se mora prilagoditi sodoben prostorski razvoj. V podporo ohranjanju ozemeljske raznovrstnosti so delegati generalne konference OZN za vzgojo, znanost in izobraževanje na delovnem srečanju v Bruslju oktobra 2005 sprejeli Konvencijo o kulturni raznolikosti. Konvencija je usmerjena k zaščiti kulturne (duhovne in materialne) raznolikosti, kamor štejemo tudi ohranjanje kulturne raznolikosti grajenih struktur – stavbarstva oziroma arhitekture.

Karta ohranjenosti arhitekturne identitete na Koroškem.