IDENTITETA HIŠ NA KOROŠKEM
Sodoben prostorski
razvoj se prilagaja
raznovrstnosti okolja
Analiza stanja
Udeleženci raznovrstnih razprav o okolju in razvoju
vedno znova opozarjajo na nujnost preusmeritve od
sedanjega načina življenja, ki je za okolje uničujoče,
k načinu, s katerim bomo zadovoljili osnovne
potrebe ljudi po vsem svetu, ne da bi pri tem z
izčrpavanjem življenjskih združb in neživega okolja
povzročali samouničenje (Plut, 2004). Z izdelanimi
razvojnimi in okoljskimi analizami je že bilo dokazano,
da za dvig kakovosti bivanja na planetu Zemlja
niso dovolj samo zdravi naravni viri, ampak tudi
ohranjena in ustvarjena ozemeljska raznovrstnost,
ki se v vedno močnejšem povezovanju svetovnih
prostorov (pretok ljudi, dobrin in idej) nevarno
izgublja. Okoljsko ozaveščena Evropska unija zato
podpira sprejete usmeritve okoljevarčnega razvoja,
v katerem je izpostavljena vizija sodobnega in
naprednega razvoja grajenih struktur, ki temelji na
prenovi obstoječega (ponovna uporaba, reciklaža
materialov) in gradnji novega na način, ki varuje
naravne vire in ne briše ozemeljske raznovrstnosti.
Med elementi, ki oblikujejo ozemeljsko raznovrstnost,
so poleg geomorfoloških, hidrografskih in
vegetacijskih tudi grajene strukture, in sicer takšne,
ki izražajo izvorno vezanost na določeno ozemlje
in ga razpoznavno določajo. Tem razpoznavnim
značilnostim ozemlja se mora prilagoditi sodoben
prostorski razvoj. V podporo ohranjanju ozemeljske
raznovrstnosti so delegati generalne konference
OZN za vzgojo, znanost in izobraževanje na
delovnem srečanju v Bruslju oktobra 2005 sprejeli
Konvencijo o kulturni raznolikosti. Konvencija je
usmerjena k zaščiti kulturne (duhovne in materialne)
raznolikosti, kamor štejemo tudi ohranjanje
kulturne raznolikosti grajenih struktur – stavbarstva
oziroma arhitekture.

Karta ohranjenosti arhitekturne identitete na Koroškem.